DRUšTVO MRTVIH PESNIKOV
Pod tem nazivom se skriva organizirani krožek za poljubno miselno izživljanje pod vodstvom mentorja.
Šalo na stran. Vendar je v zgornjem opisu zajeto bistvo našega krožka. Namreč v smislu, da gre za resne
zadeve, predstavljene sproščeno in na način, da se dotaknejo mladih. To pomeni, da skušam mentor govoriti
čim manj in besedo prepuščam dijakom. Pomeni tudi, da teme pogovorov niso vnaprej trdno določene, ampak jih
sproti prilagajamo počutju in razpoloženju. Improviziramo. In naših srečanj ne pričnemo z motivacijo in jih
ne nadaljujemo z obravnavo in sintezo. Ne, včasih začnemo s sintezo, če me razumete.
Lotevamo se najrazličnejših tem. Včasih beremo iz velike knjige filozofije. Spet drugič poslušamo death
metal in ugotavljamo, v čem je "štos". Vpijamo poezijo. Ugotavljamo, kako nesrečen je moral biti
nekdo, da je napisal tako lepe stvari. In spet naslednjič ugotovimo, da operno petje pravzaprav sploh ni le
neko tuljenje.
In, ne bojte se. Ne počnemo nič nezakonitega. Vse pa tudi ni tako, kot v filmih.
