PREšERNOV NATEčAJ
4. 12. 2006-26. 1. 2007
Prešernov natečaj 2007/2008
POROČILO KOMISIJE ZA PODELITEV DIJAŠKIH PREŠERNOVIH NAGRAD
3. decembra 2007 (prav na dan, ko se je rodil France Prešeren) smo na II. gimnaziji Maribor znova razpisali natečaj za podelitev dijaških nagrad. Natečaj smo zaključili 25. 1. 2008. Dijaki so kot vsako leto sodelovali s svojimi prispevki, žal nekateri niso upoštevali navodila, da morajo biti prispevki plod daljšega ustvarjanja, zato nekatera besedila niso in ne morejo biti konkurenčna. Tudi letos so dijaki lahko sodelovali v:
- Ustvarjalnih dejavnostih:
- literarna,
- glasbena,
- upodabljajoča umetnost, video, fotografija, strip.
- Poustvarjalnih dejavnostih:
- glasba,
- ples,
- gledališče.
Na natečaj je prispelo veliko literarnih, likovnih, fotografskih, video, glasbenih in celo plesnih prispevkov.
Komisija (Alenka Miklavc, Bojana Samarin, Natalija Črnčec, Nina Šulin,Vili Babič,Vili Podgoršek, Mojca Cvikl) je prispevke pregledala, ovrednotila in izbrala nagrajena dela.
Pri letošnji dešifraciji prispevkov je v literarni kategoriji prišlo do neljube napake, pri čemer smo dve različni besedili pripisali eni osebi in tako podelili eno skupno nagrado, in sicer prvo. Pesmi pod šifro Pravzaprav vseeno pa so pravzaprav plod ustvarjanja Maje Burja, MM2 in ne Špele Brglez, MM1, kakor je bilo povedano na podelitvi nagrad. Špela Brglez je na natečaj poslala monodramo Ovca in boginja ali volna sodobnega človeka, ki ji je sicer komisija namenila 3. nagrado.
Maji Burja seveda čestitamo, nagrado ji bomo predali ob prvi posebni priložnosti; obema avtoricama pa se iskreno opravičujemo za napako.
Še naprej verjamemo vase in v vas ter v naše sodelovanje ob naslednjem natečaju.
LITERARNA DEJAVNOST
Na natečaj je prispelo 26 prispevkov; od tega 19 s področja poezije, 6 proznih poskusov in ena monodrama.
Sodelovali so dijaki vseh letnikov, veliko ustvarjalcev je še na začetku svoje ustvarjalnosti, o čemer priča maloštevilnost poslanih pesmi ali proze in še neizdelan slog, kljub temu pa dokazujejo, da ima dijaška ustvarjalnost na naši šoli prihodnost.
V raznolikosti in snovni ter metaforični zanimivosti bomo lahko tudi letos uživali ob izbranih besedilih v zborniku; komisija pa je med boljšimi prispevki nagradila najboljše.
Po popravljeni napaki so nagrajeni avtorji naslednji:
- MAŠA BRATUŠA, 4. e
Pod šifro FABULA ACTA beremo kratke prozne mozaike sveta in sledimo razmišljanju mladega človeka o času, iluzijah, spominih, o lekcijah življenja; najdemo prebliske kot -
»So trenutki, kot je ta, ko zakrijem ušesa in zrem v glasbo.« In ker je po Mašino življenje metafora, se z njimi pogumno spopada.
- ŠPELA BRGLEZ, MM1
Šifra GOZD - BRUNA, ČLOVEK – BESEDA prinaša monodramo OVCA IN BOGINJA ALI VOLNA SODOBNEGA ČLOVEKA
Špelo vznemirjajo odnosi med ljudmi, tistimi, ki se kot ovce pustijo voditi, in tistimi, ki spretno manipulirajo z drugimi.
Monodrama predstavlja zanimiv poskus literarnega ustvarjanja, ki dokazuje sicer jezikovno spretnost, manj pa upošteva zgradbo in druge elemente dramske tehnike.
- NINA MEDVED, MM2
ŽIVALSKI VRT MOJIH SAMCEV skriva v sebi zanimive primerke od januarja 2007 do januarja 2008.
Ninina izbira tem je nenavadna, njen slog je stvaren, metafore jasne in sporočilo pogosto s svojo preprostostjo zareže močneje kot bi množica izbranih besed. Slogovno negiranje skladenjskih in metričnih zakonitosti dopolnjuje neposrednost in razgalja sporočilnost.
- ROK SLOKAR, 4. f
za pesmi pod šifro ČUTNA ORANŽA
Pritegnejo kratke pesniške oblike, med katerimi najbolj izstopajo haikuji, ki zvesto sledijo impresionističnemu slogu, a prekrivajo povednost in jasnost sporočila, kar pa je v drugih kratkih refleksijah prepoznavno, kot npr. »Človek v svojem življenju večkrat umre, zapusti pa ga le enkrat.« Tudi ko zgosti izraz, ostaja pri kratkih nepopolnih stavkih, ki jim pogosto manjka ali glavni ali odvisni stavek, naletimo tudi na glagolske enodelne ali neglagolske in eliptične stavke. Slog je všečen in izdelan.
- ANA SVETEL, 3. f
za pesmi in prozo pod šifro Robida
Intelektualno široko in bogato besedišče, smo zapisali lani in letos dodajamo po Anino »… ni, da bi se lahko karkoli spremenilo …« Pa vendar se je spremenilo še na bolje, v še bolj dodelane dialoge z notranjim jazom in refleksijo in vse do takrat, »dokler ne ustvari novega jezika« svojega bogatega in raznolikega odzvanjanja.
V svoji kratki prozi se dotika snovnih drobcev, ki so ostali kot delček boleče vsakdanjosti in minevanja – kot recimo kino Udarnik.
- MAJA BURJA, MM2
za poezijo pod šifro PRAVZAPRAV VSEENO
Majine pesmi so metaforično in slogovno zanimive, kritična je do okolice in do sebe same; išče odgovore na bivanjska vprašanja ujetosti, neponovljivosti, utrujenosti. V slogu se spretno sprehaja od zahtevnejših do enostavnejših prijemov. Izstopata pesmi Pomlad in Slovnična, v kateri je zanimiv zadnji verz – »Daj, postaviva vse glagole v dvojino, da bo življenje dobilo nov pomen.«
Nagrajena dela in posamezne odlomke ali pesmi iz drugih prispevkov vam bomo predstavili
v zborniku, ki bo izšel predvidoma v aprilu.
Vsem letošnjim nagrajencem iskreno čestitamo!
Alenka Miklavc, prof.
Bojana Samarin, prof.
LIKOVNO USTVARJANJE
Na področju likovne ustvarjalnosti ste tudi letos pripravili veliko izjemnih prispevkov, zato je imela komisija v sestavi Natalije Črnčec in Nine Sulin težko nalogo. Njuna odločitev je naslednja:
STRIP
- JURE COLNARIČ, 4. F
se je komisiji predstavil s tremi stripi v angleškem jeziku. Odlikuje jih dobra risba, ki sledi stopnjevanemu dogajanju, pritegne in navduši pa tudi humor.
- URŠA GOMBOC, 3. c
Prejme pohvalo za likovno ustvarjanje za serijo slik v zelenem, kjer se avtorica loteva različnih motivov in jih vse simbolično odene v zeleno občutenje.
SLIKARSTVO
Komisija podeljuje dve 3. nagradi.
- EVA ČERNČIČ, 2. e
za dve sliki na platnu, kjer se avtorica s pogumnim študijskim pristopom loteva slikanja človeške figure in ji doda lastni izraz s simbolnim izborom barv.
- EVA MATJAŠIČ, 2. b
za sliko Kitty, v kateri avtorica izpričuje naklonjenost motivu, obvladovanje tehnike in že slutečo prepoznavno slikarsko potezo.
Komisija podeljuje tudi dve 2. nagradi.
- DAVID HOJNIK, 2. e
za dve sliki na platnu, kjer na izviren način izpostavlja temeljna eksistencialna vprašanja, človekove naravnanosti in sprejetja v družbi. Avtor skuša občutenje telesnosti preliti v slikarsko snovnost - tako z motivi kot z neposrednimi vstopi v slikarsko polje, ko zareže v slikarsko površino.
- NEJC JENSTERLE, 3. c
za dve sliki na platnu; s katerimi izpričuje že izdelan neposreden likovni izraz. Avtor gradi likovno podobo s pripovednimi grafizmi, s katerimi se odziva na vsakdanje življenje. Pripovednost likovnega teksta pa spretno nadgrajuje z zabrisano slikarsko potezo, s čimer stilizirane podobe oživlja v slikovite.
Tudi prvi nagradi sta dve.
- BARBARA ŽUNKOVIČ, 3. a
za slikarsko dovršeno likovno delo. Avtorica dokazuje pogumno obvladovanje slikarske tehnike slikanja v olju, kjer vsebinsko dovršenost poveže z možnostmi izraza slikarske poteze in nesnovno postane gost nanos poteze barve.
- MAJA MARČIČ, 4. c
za serijo ptic z izrazito študijskim risarskim pristopom. Avtorica svojo privrženost motivu izrazi s tenkočutnim realizmom, kjer postanejo drobna bitja glavni motiv slikovnega polja. Avtorica se je komisiji predstavila tudi z objavljenimi ilustracijami k pesniški zbirki Iztoka Geisterja, Lepolistje. Čestitamo!
- BARBARA ŽUNKOVIČ, 3. a
za oblikovanje plakata in priznanj Prešernovega natečaja. Barbara se je vsakoletnega izziva - izdelati likovno podobo natečaja - lotila na izrazito ustvarjalen način; saj plakat in priznanja postajajo slikarski objekti, ujeti v idealno obliko krogle, izdelani z občutkom za detajl in čistost likovne podobe. Čestitamo!
Natalija Črnčec, prof.
FOTOGRAFIJA
Komisija v sestavi prof. Natalije Črnčec, naravoslovnega fotografa g. Marjana Šenice in prof. Vilija Podgorška je ocenila prispela dela s področja fotografije.
Kolekcije fotografij je oddalo 14 dijakov, med njimi jih je nekaj sodelovalo z dvema ali tremi kolekcijami, kar je lahko tudi največ v skladu z razpisnimi pogoji. Posamezne kolekcije so obsegale od najmanj 3 do največ 10 fotografij.
Vsekakor je potrebno pohvaliti velik interes dijakov, ker bi pa radi izboljšali kvaliteto, bomo zapisali nekaj pripomb in nasvetov. Danes se s fotografiranjem ukvarja veliko ljudi, pravzaprav se srečujemo z nekakšno inflacijo posnetkov. Zanimivo pa je, da se število kvalitetnih fotografov ni bistveno povečalo. Pri nekaterih dijakih, ki že več let sodelujejo na foto natečajih je viden napredek, medtem ko se mnogi še vedno spopadajo z začetniškimi pomanjkljivostmi.
Praviloma je podlaga slik vedno enobarvna. Pri mnogih motivih je najbolj primerna črna. Predvsem pa je ob pripravljanju posnetkov vedno potrebno razmišljati, kot da bo prav ta slika tudi razstavljena.
Na posnetkih ne smejo biti vidne posledice refleksij, ki nastanejo ob slikanju v kotih proti soncu. Predvsem naj jih ne bo pri klasičnih posnetkih pokrajine. Naravoslovna fotografija je očitno še vedno najbolj priljubljena. Kar tri kolekcije so takšne, ki bi lahko dosegle višjo oceno, če na katerem od posnetkov ne bi bilo refleksij.
Kompozicijo celotne slike in poudarjen glavni motiv, ki ga predstavlja naslov kolekcije, je potrebno upoštevati. Predvsem se izogibajte nepotrebnemu rezanju glavnega motiva. V nekaj kolekcijah ali fotografijah se je v ospredju znašel popolnoma drugačen motiv, kot je bil naslov same kolekcije.
Pogosta pomanjkljivost je tudi nepotrebno podvajanje motiva na več fotografijah v kolekciji. Kolekcija namreč na nek način predstavlja vsebinsko in motivno zaključeno zgodbo, v kateri ima vsak posnetek svoj pomen in mesto. Če bi ga odvzeli, bi ga kar pogrešali.
Napotki so dobronamerni, vodila nas je želja po izboljšanju kvalitete naslednje leto.
Posebej pa je potrebno poudariti izvirnost vsebin kolekcij.
Sedaj pa k nagradam:
je dosegla kolekcija treh slik z naslovom DISPUTE, ki jo je poslal DORIJAN ŠIŠKO, 3. d. Predstavlja skoraj edino, ki ni naravoslovna, istočasno pa je zelo izvirna.
je pripadlo kolekciji petih slik z naslovom ČEBE(CVET)LICE, ki jo je poslal dijak DENIS FLIS, 4. f. Avtor se je domiselno poigral z naslovom, saj so čebelice vedno v prvem planu, sicer posnete na raznobarvnih cvetovih, ki poskrbijo za barvitost posnetka. Ker je glavni motiv vedno čebela, odrezani listi na nekaterih posnetkih ne delujejo moteče.
je pripadlo kolekciji sicer samo treh slik z naslovom BREZBARVNOST BIVANJA, ki jo je poslal dijak MIHA PUKŠIČ, 4. a.
Z monotonim rjavim odtenkom in izbranim zornim kotom je uspel posneti naselje in tudi posamezno hišo, tako da se resnično v vsebini celotnega posnetka izgubi. S tem je dokazal mojstrski pristop k fotografiranju, pri čemer dejansko sledi izbranemu cilju.
Natalija Črnčec, prof
Vili Podgoršek, prof.
GLASBA
Glasbeni zapisi letos niso tako bogati, veseli pa nas, da se vendarle poskušate tudi na tem področju predstaviti. Član komisije za glasbeno področje Vili Babič se je odločil takole.
Pohvali prejmeta
Čestitke in obilo glasbenega navdiha želim!
Viljem Babič, prof.
PLES
Na natečaj je prispel tudi poustvarjalni posnetek plesa, ki ga je ovrednotila Mojca Cvikl.
Pod šifro V zrcalu se izriše plesna točka V zrcalu čutim svojo nemo podobo, katere avtorica in koreografinja je NINA VOMBERGAR, 3. f.
Plesna točka označuje estetsko, čisto in tekoče gibanje. Koreografija se postopno stopnjuje s posameznimi izvirnimi elementi. Koreografinja in plesalka se poigrava z različnimi dražljaji, ki ustvarjajo gibe (od osnovnih oblik, kot je hoja, do nekaterih zahtevnejših elementov), z menjavanjem dinamike gibov od nežnejših do močnejših. Prostor polni s spremembami smeri gibanja in fokusa ter z izkoriščanjem vseh višinskih nivojev. Točko dopolnjuje zelo dober izbor glasbe in njeno sozvočje z energijo giba. Izvedba je tehnično dovršena. Plesna točka predstavlja zelo dobro izhodišče za koreografski razvoj v smeri avtorefleksije skladno z naslovom in s poudarkom na interpretaciji in izraznosti energije, kjer lahko spreminja tempo, jakost giba in skladanje z glasbenim ozadjem.
Nina je edina te kategorije in je seveda tudi najvišje nagrajena.
POUSTVARJALNA DEJAVNOST
Pohvaliti velja iniciativni in organizacijski odbor za Prešernovo proslavo (Katarino Kušar, Ano Lenarčič, Aljo Pokorn, Andrejo Zidarič, 4. f in Petra Antolina, MM1).
Nagrado za poustvarjalno dejavnost ob projektu proslave pa prejmeta KATARINA KUŠAR in PETER ANTOLIN.
Predsednica Komisije za Prešernov natečaj
Alenka Miklavc, prof.
