DR. IVAN KAVKLER, MAG. ALENKA KAVKLER
Dr. Ivan Kavkler in njegova hči mag. Alenka Kavkler sta bivša dijaka II. gimnazije Maribor. Oba sta bila že v gimnaziji dobra
matematika. Za nas sta še posebej zanimiva zato, ker izhajata iz družine, kjer je obiskovanje II. gimnazije že prava tradicija, saj so jo
obiskovali vsi štirje družinski člani (tudi mama Kamila, ki je prof. kemije na Srednji zdravstveni šoli v Mariboru, in hčerka Vida, ki je v
šolskem letu 1995/96 opravila na II. gimnaziji mednarodno maturo, trenutno pa je študentka 4. letnika psihologije na Filozofski fakulteti
Univerze v Ljubljani). Sedaj sta zaposlena na EPF v Mariboru. Našo gimnazijo pa sta obiskovala: dr. Kavkler v letih od 1961 do 1965, mag.
Kavkler pa od 1986 do 1990.
Kako bi opisala leta, ki sta jih preživela na II. gimnaziji?
Dr. Ivan Kavkler: Na II. gimnazijo imam izredno prijetne in pozitivne spomine. Imeli smo odlične profesorje in upam, da je še danes tako.
Z velikim veseljem se vedno spomnim vsaj treh (prof. Mundova za matematiko, prof. Gaborovičeva za slovenščino in prof. Kuštrinova za
biologijo - bila je tudi vsa štiri leta naša razredničarka). Vsekakor so bila to zelo simpatična leta, ob študentskih najlepša.
Mag. Alenka Kavkler: Tudi jaz imam II. gimnazijo v zelo lepem spominu in sem prepričana, da so bila dijaška leta poleg študentskih
najlepša leta mojega življenja.
Zakaj ste se odločili za študij matematike?
Dr. Ivan Kavkler: Navdušila me je prof. Mundova, odlična matematičarka in pedagoginja. Sprva sem namreč nameraval študirati francoščino
ali ekonomijo, ker nisem želel postati učitelj. Razredničarka, prof. Kuštrinova, pa mi je povedala, da pedagoška smer ni edina smer
matematike. Tako sem študiral tehnično matematiko v prepričanju, da nikoli ne bom učil. Kot pravijo, pa se zarečenega kruha največ poje, saj
sem že od prvega delovnega dne učitelj.
Mag. Alenka Kavkler: Matematika mi je bila vedno zelo všeč ter mi ni delala težav. Nekaj pa je gotovo prispeval tudi oče.
Ste se kdaj udeleževali kakšnih tekmovanj iz matematike?
Dr. Ivan Kavkler: Ko sem bil dijak, tekmovanja še niso bila tako v modi. Nekaj sem se jih sicer udeležil, vendar se ne bi mogel pohvaliti
s kakšnimi posebej dobrimi rezultati.
Mag. Alenka Kavkler: Udeležila sem se veliko tekmovanj in dosegla nekaj solidnih rezultatov.
Kaj obsega vajino delo na EPF?
Dr. Ivan Kavkler: Delo je razdeljeno na dva dela: pedagoško delo, to so predavanja, vaje, izpiti seminarske naloge, in raziskovalno delo,
ki vključuje obiskovanje simpozijev, pisanje člankov, učbenikov ...
Mag. Alenka Kavkler: V bistvu je moje delo enako, le da še nimam predavanj in izpitov.
Kje in iz česa sta magistrirala oziroma doktorirala?
Dr. Ivan Kavkler: Magistriral sem na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu s področja faktorske analize, to je veja
verjetnostnega računa oz. matematične statistike. Doktoriral sem na EPF v Mariboru z disertacijo, ki predstavlja mejno področje med
verjetnostnim računom in matematično statistiko ter optimizacijo poslovnih procesov.
Mag. Alenka Kavkler: Magistrirala sem v Ljubljani iz matematične ekonomije, počasi pa se tudi že pripravljam na doktorat.
Kot oče dveh dijakinj ste najbrž opazili veliko sprememb na šoli in v samem učnem sistemu. Katere so bile najbolj opazne?
Dr. Ivan Kavkler: Res so se stvari precej spremenile, odkar sem končal gimnazijo. V mojih časih na primer še ni bilo mature, ampak smo
imeli zaključne izpite. Šola je veliko pridobila na področju posebej urejenih učilnic (kemija, biologija, fizika) in z računalniško opremo.
Pozitivne spremembe vidim tudi v pristopu k učenju in v vrednotenju tujega jezika. Sem pač mnenja, da bi moral vsak državljan tako majhne
države, kot je Slovenija, obvladati vsaj dva tuja jezika: angleščino in jezik sosednje države. Negativne spremembe pa so po mojem v širitvi
programa in prenašanju snovi z univerze na srednje šole.
Ste dobivali veliko domače naloge?
Dr. Ivan Kavkler: Domačih nalog je bilo pri nas veliko več, kot jih imate danes, to velja nasploh za matematiko. Ker sem pa bil z dežele,
torej vozač, nisem imel časa delati domačih nalog doma, ampak sem jih vedno delal v šoli, ko sem čakal na začetek pouka.
Mag. Alenka Kavkler: Mislim, da se količina nalog ni bistveno spremenila, saj še ni tako dolgo, odkar sem hodila na gimnazijo.
Vsakemu učenju sledi tudi preverjanje znanja. Kakšno je bilo?
Dr. Ivan Kavkler: Spraševanje je bilo nenapovedano, šolske naloge, ki jim danes pravite testi, pa so bile napovedane. Imeli smo celo
poseben zvezek za šolske naloge, kjer so bile vse ocene napisane na prvi strani.
Mag. Alenka Kavkler: Pri meni je bilo podobno. Ustno preverjanje je bilo nenapovedano, za pisno pa smo vnaprej vedeli, kdaj bo.
Katera srednješolska norčija vam je ostala še posebej v spominu?
Mag. Alenka Kavkler: Nekoč smo se v razredu dogovorili, da se bomo za pusta vsi maskirali v kavboje in indijance. Sošolka je rekla, da bo
prišla v šolo na konju. Nihče ji ni verjel, zato smo stavili. Stavo je res dobila in konja "parkirala" pri dežurnem učencu. Ravnatelju to ni
bilo najbolj všeč in je ukazal, da mora konj iz šole. Peljala ga je na šolsko dvorišče, in ko smo končali s poukom, konja več ni bilo
nikjer. Končalo se je tako, da je ves razred iskal konja po Mariboru.
Dr. Ivan Kavkler: Seveda smo tudi mi marsikatero ušpičili, vendar pa bi se sedaj na hitro težko spomnil kakšne zanimive dogodivščine
razen špricanja, ki pa je še vedno v modi.
Kakšne pa so bile sankcije za prekrške, ki so si jih takrat privoščili dijaki?
Dr. Ivan Kavkler: Kazni so bile vsekakor veliko strožje, kot so danes. Za primer lahko navedem dekle, ki je v 4. letniku gimnazije
zanosila in so jo zaradi tega izključili iz šole. Seveda smo tudi špricali, nekateri več kot jaz, si pa v splošnem nismo upali toliko kot
danes.
Mag. Alenka Kavkler: Tudi mi smo špricali pouk, vendar pa kazni niso bile tako stroge. V glavnem so bile enake kot danes - ukori. Se pa
spomnim, da je enkrat cel razred odšel v Astorijo namesto k pouku in za kazen smo morali v šolo med počitnicami.
