SPEC. DOC. OTO RIMELE
DA, DA - BILO, BILO
Šolsko poslopje je bilo v pritličju - ne vem, če je še zdaj tako - podobno velikemu urejenemu parkirišču. Ob straneh so stali prazni
zaboji na tankih kovinskih nogah, desno od stopnišča pa skoraj nenaseljena vratarnica. Ob vhodu sta te spremljala veter in mraz, ki sta se
postopoma, ko si se dvigal proti vrhu zgradbe, redčila in izginjala. Šele na vrhu si bil deležen toplega oblačka, ki je, če je bil poln
vlage, prinašal vonjave po zemlji in vegetaciji. Mrzel in doneč pod zunaj učilnic je blažila samo toplota čistilne paste in redkih dotikov
rok snažilk. In, če si se sklonil tako nizko, da si uho lahko prislonil ob tla, si slišal zgodbo šumov, ki so jo podu darovale njegove
daljnje sestrične skale. Nekoč ... - da nekoč - je trda gmota skalovja pela svojo pesem. Spet drugič si lahko v zglajenem obličju tal
slišal ropotanje strojev in tu in tam kakšno zaklenjeno besedo. Kdo so bili ti ljudje, ki so jim tla jemala besede? Kje so vsi tisti, ki so
nekoč še pred nami v tla vtiskovali sebe in svoj čas? Ne vem, če je še zdaj tako.
Kot vedno smo se vzpenjali po stopnicah. Nato smo sloneli ob ograji stopnišča in poslušali prihajajoče zvoke - tiste, ki so nastajali v
ustih in glavah drugih, tiste, ki jih je povzročal promet na bližnjih ulicah. In če si pozorno prisluhnil, si lahko slišal tudi padce
kapljic in celo bučnost slapov, ko si uho prislonil k skoraj belim kovinskim grelcem. Kot vedno smo se vzpenjali po stopnicah.
Učilnice v drugem nadstropju so bile prijazne zaradi velikih oken in prizorov, ki jih je ponujala narava. Budnemu pogledu sta se
svetloba in barva zrcalili prav v gladini globine duše. Trenutki so se takrat nizali v nehotni zamaknjenosti v občutenje sveta kot časovno
in prostorsko nedeljive celote. In pogledi, ki so zmogli sprehod od vzhodne do zahodne obzornice, so lahko občudovali splet svetlobe in
sence, ki sta v igri rojevala prečudovite podobe barve. Prav nič nenavadno ni bilo, če si za trenutek opazil mehčanje ostrih robov
učilnice, ko so vanjo prodirali oblaki in nas blago zazibali v mehkobo polsna. Spet drugič si lahko opazoval prizor, sestavljen iz belih
snežink, ko si s premiki glave stresal te hladne zvezde z las. Drobni kristalčki so se topili na mladi koži in v njih je bilo mogoče
opazovati odseve sveta. Misel, da v tako majhnem delčku te kapljice obstajajo novi svetovi, ki so tako različni od našega, in v teh še
manjši delci, ki omogočajo novim in novim svetovom svoje bivanje, me je napolnjevala s prijazno srečo in pogumom. Da, lahko jih bomo videli
in prepoznali. Učilnice v drugem nadstropju so bile prijazne zaradi velikih oken in prizorov, ki jih je ponujala narava.
Zdi se, da se je prihod gospoda zgodil že prej, preden so nanj opozarjale govorice. Ne vem, ali sta nanj kazala oglasna tabla in napis
na njej. Ne vem niti, ali je oglasna tabla, ki bi morda bila iz plute, sploh bila, da bi poplesavala v vetru. Vendar vem, da je gospod bil
najavljen. Opisovali so ga kot drobnega možica in velikega moža, kot človeka z naglasom, ki je v žepu suknjiča nosil spomin, in da prihaja
od drugod. Mogoče ta opis ni popolnoma natančen, ali celo spremenjen glede na dejstva. Tudi če bi pričel brez opisa, bi ta opis vendar le
moral obstajati, že kje in že kakšen. Morda drugačen? Nuja, da je treba začeti, je usodnejša od pameti. Potrebno je vendar prepoznavati
spomin - tudi če ni pravšnji, da tisti drugi Spomin lahko raste in začne govoriti. Vendar vem, da je gospod bil najavljen.
Zdi se, da se je prihod gospoda zgodil že prej, preden so nanj opozarjale govorice. Veter se je zaganjal v topole, ko je stresal sanje.
Zdi se, da se je prihod gospoda zgodil že prej, preden so nanj opozarjale govorice. Strela brez groma se je zvijala po razredu in premočeni
do kože so s škarjami krojili oblake. Zdi se, da se je prihod gospoda zgodil že prej, preden so nanj opozarjale govorice. Voda je curljala
z nosu, ko so pete naluknjavale uhlje. Zdi se, da se je prihod gospoda Aragona zgodil že prej, preden so nanj opozarjale govorice.
Spec. doc. Oto Rimele
dijak II. gimnazije od 1977 do 1981
profesor za slikarstvo in risarsko oblikovanje na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Maribor
