MAG. GREGOR SKAčEJ

Mag. Gregor Skačej je eden mlajših in obetavnih slovenskih fizikov. Na fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dela kot mladi raziskovalec. Raziskuje tekoče kristale.

Povejte nam, prosim, kaj o šolanju na II. gimnaziji.

Na srednji naravoslovni šoli sem bil od leta 1987-1991. Posebej se spomnim svojih učiteljev fizike: najprej me je fiziko učil učitelj Ladislav Horvat, v drugem letniku prof. Kodba, nato pa še prof. Crnjac. Izbirni predmet fizikalna merjenja je učil učitelj Igor Dregarič. Prof. Kodba je učil še OTP (osnove tehnike in proizvodnje). Sploh je bil takrat on najbolj angažiran, saj je spodbujal dijake k dodatnemu delu pri fiziki. Tako smo s šošolci naredili dve raziskovalni nalogi: eno pri prof. Kodbi, merili smo površinsko napetost kapljevin, drugo pri učitelju Dregariču, izdelali smo laserski termometer.

Vam je ostal v spominu kakšen nenavaden eksperiment?

Eden je bil res prav poseben. Namesto jutranjega pouka fizikalnih merjenj smo izdelali veliko Foucaultovo nihalo, ki smo ga obesili na ograjo v drugem nadstropju šole in ga opazovali v pritličju. Po spreminjanju ravnine nihanja smo ugotovili, da se Zemlja res vrti, kar je mogoče opazovati le pri dovolj dolgih nihalih. Prišel je hišnik in nas vprašal, kaj delamo. Ko smo odgovorili, da opazujemo, če se Zemlja res vrti, je rekel, da on že dolgo ve, da se.

Zakaj ste se odločili za študij fizike?

Fizika je zanimiva, ker začnemo iz preprostih predpostavk, iz katerih je mogoče logično sklepati ter tako napovedati in razumeti naravne pojave.

Ukvarjate se s študijem tekočih kristalov. Kdo vas je navdušil za ta študij?

V četrtem letniku fakultete je potrebno pripraviti dva seminarja. Takrat sem se odločil za seminarja iz tekočih kristalov. Naredil sem ju pri današnjem mentorju in ta mi je kasneje ponudil, da bi se lotil še nekaterih novih izračunov, če bi me to zanimalo. Tako sem iz tekočih kristalov opravil tudi diplomsko nalogo.

Lahko o tekočih kristalih spregovorite podrobneje?

Tekoči kristali so velike organske molekule. Zgrajene so lahko iz dveh benzenovih obročev z dolgima alkilnima repoma, kar daje molekulam podolgovato obliko. Zaradi svoje oblike imajo vrsto zanimivih lastnosti; tako se na primer med "navadno" kapljevinasto in trdno kristalno agregatno stanje vrinejo nove, tekočekristalne faze. V eni izmed njih so težišča molekul naključno razporejena po prostoru - kot v kapljevini - medtem ko so njihove dolge osi urejene v povprečju vzdolž neke smeri. Zaradi tega imajo tudi zanimive optične lastnosti, ki bi jih prej mogli pripisati kristalu kot kapljevini. Molekulske dolge osi je možno usmerjati z električnim ali magnetnim poljem in tako nadzirati optične lastnosti tekočekristalnega vzorca. Poleg podolgovatih obstajajo tudi tekočekristalne molekule "ploščate" oblike. Te se lahko nalagajo ena na drugo in tako dobimo "stolpičaste" faze.

Kako se sploh lotevate študija tekočih kristalov? Gre predvsem za eksperimentiranje ali za razvoj novih teorij?

Priznati moram, da sem imel do sedaj vzorec tekočega kristala v rokah le nekajkrat. Mi namreč delamo "numerične eksperimente" - preproste računalniške simulacije. Pri tem si zamislimo dovolj realen, a še vedno dovolj preprost model tekočega kristala, z njim kaj izračunamo in rezultate primerjamo z izidi pravih eksperimentov. Lepota takšnih "eksperimentov" je v tem, da je mogoče dokaj neposredno nadzirati pojave v namišljenem vzorcu, česar v realnem vzorcu ni tako lahko narediti. Pri mojem delu me zanima predvsem urejanje molekul ob površini tankih plasti tekočega kristala pa tudi urejanje v tekočekristalnih kapljicah.

Kje se tekoči kristali uporabljajo?

Najpogosteje jih najdemo v zaslonih prenosnih računalnikov, ur, kalkulatorjev, mobilnih telefonov ... Taki zasloni so majhni, lahki in ne porabijo veliko energije, kar je omogočilo širok razmah prenosne (tudi zabavne) elektronike. Tekoče kristale uporabljajo tudi v hitrih optičnih zaslonkah in pri izdelavi oken, ki jih lahko po želji zatemnimo. Prav tako želijo tekočekristalne optične filtre ponuditi varilcem in pilotom za zaščito pred nenadnimi močnimi viri svetlobe. Možnosti uporabe je vsekakor veliko.

Slišali sva, da ste pred nekaj urami pripotovali iz Amerike. Kaj je bil namen vašega potovanja? Veliko potujete?

V Ameriki sem sodeloval na konferenci o raziskavah materialov. Na takšni konferenci je ponavadi potrebno imeti predavanje ali pripraviti poster, za katerega pripravimo material in ga izobesimo. Ko je poster obešen, odgovarjamo na vprašanja, ki nam jih kdo postavi v zvezi z našim delom, hkrati si pa ogledamo tudi dosežke drugih sodelujočih. Obiskal sem tudi univerzo, na kateri deluje skupina, s katero sodelujemo.
Pogosto potujem v Italijo, predvsem v Torino in Bologno, kjer delujejo podobne raziskovalne skupine, s katerimi sodelujemo na področju fizike tekočih kristalov.

Vam je bilo kdaj žal, da ste se odločili za tako nevsakdanje delo, delo raziskovalca?

Ne, žal mi ni bilo nikoli, saj imam svoje delo rad - tudi zaradi nevsakdanjosti, čeprav je dela včasih veliko. Toda naporno je lahko vsako delo, ne glede na področje.