MATURA
"Kajti tisti, ki bo na koncu urejal svet svojega in skupnega življenja,
bo danes maturant; bitje s svojimi pričakovanji, hotenji, strastmi in čustvi, znanjem in pametjo ..."
dr. Matjaž Kmecl
Splošna matura je državni izpit, pri katerem se ob koncu gimnazije pridobi srednja izobrazba. Hkrati je splošna matura
tudi preizkus usposobljenosti kandidatov za univerzitetni študij, ki kot pogoj za vpis nadomešča vse druge oblike preverjanja
znanja (z izjemo preizkusa nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti).
Na srednjih poklicnih šolah se izvaja poklicna matura. Kandidat, ki opravlja poklicno maturo ima pravico opravljati
dodatni maturitetni predmet na gimnazijah.
Na državni ravni kandidati opravljajo splošno maturo hkrati, pod enakimi in vnaprej objavljenimi pogoji ter postopki
v skladu z zakonom. Kandidati so z obsegom in vsebinami izpitnih znanj ter obveznostmi in pogoji opravljanja splošne
mature seznanjeni približno dve leti vnaprej.
Izpitna znanja določena s predmetnim izpitnim katalogom za splošno maturo so izbor snovi po učnem načrtu predmeta in praviloma
znanje trdnejše vrednosti. Znanje ocenjeno pri splošni maturi je osnova za uspešnost kandidatov pri nadaljnjem izobraževanju.
S svojimi rezultati mora biti splošna matura primerljiva glede na različne ravni šolskega sistema in tudi na mednarodni ravni
Splošni maturitetni predmeti so razvrščeni v dve skupini:
- Skupni predmeti (obvezni za vse kandidate):
- Slovenski jezik in književnost
- Matematika
- Tuji jezik
- Izbirni predmeti (kandidat izbere dva oziroma tri predmete):
Kandidat izbira predmete po svojem študijskem interesu; fizika, kemija, tuji jezik (angleščina, nemščina,
francoščina ...), geografija, zgodovina, sociologija, biologija, psihologija, filozofija, umetnostna zgodovina ...
Na višji zahtevnostni ravni lahko kandidat opravlja največ dva maturitetna predmeta (izbira lahko med matematiko in
tujimi jeziki).
Pri splošni maturi se znanje ocenjuje na več načinov: pisni izpit, ustni izpit, izpitni nastop, terenske vaje oziroma
seminarska naloga.
Kandidat je opravil splošno maturo, če pri vseh petih predmetih (skupni predmeti in dva izbirna) doseže pozitivno oceno.
Prav tako ima pravico do enkratnega ponovnega opravljanja enega ali več maturitetnih izpitov, če ni zadovoljen z oceno
oziroma do dvakratnega popravljanja negativne ocene.
Maturo vodijo naslednji maturitetni organi:
- DKSM (Državna komisija za splošno maturo)
- DPKSM (Državne predmetne komisije za splošno maturo)
- ŠMK (Šolska maturitetna komisija)
- ŠIK (Šolske izpitne komisije)
Strokovne, tehnične in druge naloge v skladu s Pravilnikom o maturi opravlja Državni izpitni center.
Podrobneje določajo postopke o maturi temeljni dokumenti o maturi: Pravilnik o splošni maturi, Dodatni maturitetni akti,
Navodila o izpitni tajnosti pri splošni maturi, Koledar splošne mature, Maturitetni
izpitni katalog za splošno maturo ter Maturitetni predmetni katalogi za splošno maturo.
