PREšERNOVE NAGRADE

5. 2. 2010, 14:33

PREŠERNOV NATEČAJ 2009/10

POROČILO KOMISIJE ZA PODELITEV DIJAŠKIH PREŠERNOVIH NAGRAD

Od 3. decembra 2009 do 22. januarja 2010 ste zbirali svoje zgodbe, ki so nastajale z besedami, barvami, z notami, skozi objektiv fotoaparata. Ustvarjali in poustvarjali ste na literarnem, likovnem, fotografskem in glasbenem področju; res ne povsod v enaki meri in beri, a ustvarjali ste. Vsako leto znova moramo ponoviti, da se lahko enakovredno izpostavi le delo, ki je nastajalo skozi daljše časovno obdobje, predvsem na literarnem področju ne more konkurirati le ena pesem ali nekaj kratkih oblik.

Tudi letos ste oddali veliko prispevkov, kar komisijo seveda veseli, čeprav je odločitev o najboljših zaradi izjemnosti in enakovrednosti včasih zelo težka.

Letošnjo komisijo so sestavljali: Alenka Miklavc, Maja Savorgnani, Boris Svetel, Majda Wozniak (literatura); Natalija Črnčec, Nina Šulin (likovno področje); Viljem Podgoršek, Natalija Črnčec, Marjan Šenica (fotografija); Vilijem Babič (glasba).

LITERARNA DEJAVNOST

Na natečaj ste poslali 18 literarnih prispevkov, od tega še vedno najraje zapisujete svoje misli in občutja v verze, tako je 12 prispevkov poezije in 6 proze. Žal se tudi letos ni nihče poskusil v dramatiki. Morda pa drugo leto.

Komisija v sestavi Alenke Miklavc, Maje Savorgnani, Borisa Svetela in Majde Wozniak se je težko odločila, saj so tisti prispevki, ki so zadostili pravilom (večji obseg, daljše obdobje ustvarjanja, raznolikost motivov, oblike …) zelo izenačeni. Še enkrat vas moramo spomniti, da pravila natečaja zahtevajo nek opus vašega dela, torej ena pesem, pa čeprav dobra (npr. šifra 911RSR), ne more konkurirati enakovredno kot ciklus pesmi ali daljša prozna oblika. Prav tako še enkrat ponavljamo, da mora biti šifra vašega prispevka dešifrirana v zaprti kuverti.

Letos so se za sodelovanje odločili tudi tujci - dijaki MM. Sklep komisije je bil, da v kolikor je besedilo zapisano v njihovem maternem jeziku, lahko konkurirajo.

Zanimivo je in razveseljuje, da je med nagrajenci tudi nekaj dijakov 1. in 2. letnikov, kar v nas krepi misel, da materni jezik vendar ima v sebi lepoto, ki jo mnogi mladi vidijo, občutijo in negujejo. Vso to lepoto, raznolikost motivov, oblik in sloga boste lahko znova občudovali ob letošnjem zborniku, ki ne bo prinesel le nagrajenih besedil, ampak tudi druga, ki so vendarle zanimiva.

Komisija se je odločila tako, letošnji nagrajenci so:

1. nagrada: Ksenija Krstič, 1. f (šifra: Chocolate)

Enoglasno smo postavili ciklus teh pesmi na 1. mesto in z veseljem ob dešifriranju ugotovili, da se pod šifro – »… pod vijoličnim ovitkom čokolade …« skriva obetavna ustvarjalka iz 1. letnika. Metaforika je bogata, oblika in motivi raznovrstni in domiselni, kar kaže na že precej izdelano ustvarjanje z veliko estetike. »Poglej v nebo. Lepše je kot racionalna števila in množice in kotne funkcije. Rada imam matematiko. Le danes mi trga živce. Ker me hormoni napadajo kot na južni fronti …« Naj zaključimo s Ksenjinimi besedami: »Nekoč sem slišala, da se dosežki hvalijo sami. Hvalijo me tukaj, … ko preteklost šepeta svojo zgodbo v soju čarobnih luči …« Čestitamo!

2. nagrada: Katarina Kokol, 3. e (šifra: Luščine)

Ljubezenske impresije so včasih sicer nekoliko baročne v kvantiteti, vendar prvoosebno nizanje podob ustvarja metaforično in jezikovno dovršeno celoto, ki je všečna bralcu. » … Srce ima dve polovici; eno, ki ljubi, in drugo, s katero se odloča, če bo še ljubilo ...« Zanimivo je vnovično razmišljanje o dvojini. Naši ustvarjalci kažejo pot tudi v skrivne lepote našega maternega jezika. Katarina zapiše: »S svojimi stopali sem zabredla med tisoče besed … prazne košare so čakale pridevnike, glagoli so postali odveč – samostalnikov je bilo premalo … ne maram sklanjatev in sklonov … tebe poznam samo v enem času, enem številu in enem sklonu … a si želim, da bi bila dvojina mogoča …« Dodajamo, kako krasno je imeti dvojino!

Prav tako 2. nagrado je komisija dodelila Bojani Jovićević, MM1 za pesmi pod šifro Sjaj u travi.

Njeno poezijo, ki jo odlikuje zgoščeni izraz, izjemni ritem in bogastvo metafor, lahko beremo tako: … še vedno ne vem, kako naj pišem … ne morem odsanjati veselja malih krilatih vil, ta pesem ni moja in nikoli ni bila … ne najdem besed … življenje je samo privid …

Vendar v avtoričinem maternem jeziku zveni tako: »I dalje ne znam da pišem … ne mogu da odsanjam radosti malih krilatih vila, ovo nije moja pesma i nikada nije ni bila…ne mogu da vam kažem …život je samo fatamorgana …«

2. nagrado dobi tudi proza pod šifro Mačkov potok, katere avtorstvo je priznal Jure Kapun, 2. d.

Juretov slog je izbrušen in dodelan, zgodba je napeta, tekoča, učinkovito povezuje detajle v celoto in drži bralca v napetosti, ki jo podkrepi grozljiva prisotnost mračnih sil – » …Črna pojava se je spustila iz krošenj le par metrov od mene. Hodila je okoli mene, ko sem ležal tam nezavesten, nemočen ... Kamor je stopila, so se poznale črne stopinje – zažgala je liste.«

3. nagrada: Matic Ačko, 4. f (šifra: Marcus Gloria)

Matic je že lani oddal svoj izbor poezije, letošnji prispevek kaže napredek v slogu in izraznosti. Še vedno se giblje v okviru klasičnega izraza soneta, preseneča pa oblikovno – spisal je celotni sonetni venec, kakor ga sam imenuje »brez okvirjev«, pa vendar kaže na strastnega zapisovalca misli, ki jih Matic takole pospremi: » … Spoznal sem, da bolj osreči, kot ime, ki vsak magister ga slavi, prikrasti se prav do nje, ki zadnja v neopaznosti molči.«

3. nagrada: Vesna Liponik, 1. d (šifra: Lumpanero)

Tretjo nagrado komisija podeljuje za zgodbo, kjer avtorica zanimivo kombinira arhaičnost in moderni slog. Pripoved je živa, mestoma prepredena z mističnostjo in bralca vsrka v skrivnostne rise Nečesa Nezemskega – » …In naposled sem ga zagledala … prav nič neobičajnega ni bilo na njem, popolnoma navaden izgubljen beli žrebec, ampak nekaj je bilo v načinu, kako se je zazrl vame …«

Pohvala: Lucija Vihar, 2. b (šifra: Divji šejk)

Zanimiva zgodba z raznovrstnostjo vidikov in različno perspektivo pripovedovalcev. Morda je potrebno dodelati koherenco posameznih zgodbenih delov ali povečati fragmentarnost. Odločitev prepuščamo Luciji.

LIKOVNA USTVARJALNOST

RISARSTVO

1. nagrada: EVA MATJAŠIČ, 4. b

Evine risbe so polne vizualne energije, izvedene s preprostimi likovnimi elementi v dolgotrajnem postopku. Geometrijske abstraktne podobe, ki jih oblikuje z različno gostoto linij in premišljenimi razporeditvami belih, črnih in rdečih ploskev kažejo na avtoričino likovno senzibilnost in stopnjo zrelosti dojemanja likovnih prvin. Njena risba deluje kot izsek in je hkrati v sebi zaključena.

Eva se je komisiji predstavila v dveh likovnih področjih. Poleg nagrajenih risb zaslužijo pohvalo tudi njene slike.

2. nagrada: GREGOR PRAH, 3. a

Gregorjeve risbe so prežete z nagnjenjem k upodabljanju nenavadnega, fantastičnega. Njegova risba izhaja iz natančnega opazovanja sveta, ki ga Gregor predela v kontekst lastne zgodbe, ki je izvirna in polna hudomušne domišljije.

3. nagrada: ROK HORVAT, 2. a

Rok se je komisiji predstavil z risbo s svinčnikom. V njej je uspešno prikazal kvalitetno študijsko risbo z elementi lastne nadrealistične vsebine.

Pohvala: ISIDORA MANDIČ, MM2

Isidora prejme pohvalo za obsežen ciklus modnih in kostumografskih skic, ki jih odlikujeta zanimiva risba in smisel za sporočilnost ter namen snovane obleke v privlačni likovni govorici.

SLIKARSTVO

1. nagrada: MARKO DAMIŠ, 3. d

Markovo slikarstvo se umešča v slog abstraktnega ekspresionizma, ki ga odlikuje slikarska akcija. Avtorju je platno prizorišče njegovega delovanja in ne prostor reproduciranja in poustvarjanja. Njegove slike so sled njegovega obstoja poudarjene v slikovni snovnosti skozi »dripping«. Slika z izredno slikarsko tankočutnostjo in tehnično dovršenostjo. Nanosi barve tvorijo prostorski preplet več plasti, ki vsebujejo bogastvo izraznih možnosti in oblikovnih sestavov. Marko se je ob obsežnem slikarskem opusu predstavil tudi z računalniškim oblikovanjem, ki ga odlikujejo čistost, kompozicijska trdnost in jasnost sporočila. Avtorju izrekamo pohvalo.

2. nagrada: EVA ČERNČIČ, MM2

Evine nadrealistične slike odlikuje tehnično slikarsko znanje, s katerim ustvari tesnobne učinke. Podobe njenih slik bivajo v sanjskih prostorih, odprte k domišljiji gledalca. Drzna paranoično-kritična metoda jih osvetljuje z različnimi pomeni, ki se porajajo glede na pozornost in usmerjenost pogleda gledalca.

3. nagrada: BRINA STEBLOVNIK, 3. c

Brinin slikarski svet je skrivnosten, zdi se, da skozi podobe vrednoti notranjo resničnost. V sliki uspešno uporablja različne likovne materiale, s katerimi upodablja različne motive in izraža duhovno zapletenost človeka, njegove občutke, ideje.

Pohvala: GREGOR PRAH, 3. a

Gregor prejme pohvalo za likovno opremo letošnjega Prešernovega natečaja. Namesto plakata je na nenavaden način postavil v prostor figuro, izvedeno v neklasičnem kiparskem materialu. Izvirno je nadaljeval z diplomami - deli telesa, ki z mobilnimi detajli razkrivajo nagrajence.

Pohvala: DAVID HOJNIK, 4. e

David prejme pohvalo za sliko »Frida«, v kateri sledi usodi slikarke Fride Kahlo, jo podoživlja z njej lastnimi simboli in v njej išče svoje mesto. Davidova slika je poklon slikarki in hkrati dokument njegove občutljivosti in slikarskega znanja.

Komisija: Natalija R. Črnčec in Nina Šulin

FOTOGRAFIJA

Komisija, ki so jo sestavljali Natalija Črnčec, Vilijem Podgoršek in naravoslovni fotograf Marjan Šenica, je imela veliko dela, saj je na natečaj v skladu z razpisnimi pogoji prispelo kar 16 kolekcij z raznovrstno tematiko. Ker smo ob lanskoletni razglasitvi rezultatov omenili, da veliko število fotografij še ne pomeni tudi kvalitete, se zdi, da so letošnji sodelujoči pripombo slišali in upoštevali. Prav tako je potrebno omeniti, da se tiho, vendar vztrajno, na področju fotografije spet prebija v ospredje že skoraj pozabljena črno-bela fotografija. V pogojih letošnjega razpisa nismo omejili vsebine kolekcij, zato je njihova pestrost izredna. Tako puščamo mladim fotografom več svobode in odprtosti, nekoliko pa omejimo tehnično stran fotografije.

Pozornost komisije je torej bila namenjena vsebinski ustreznosti kolekcije, kvaliteti posnetkov in seveda ostalim razpisnim pogojem. Sklenili smo nagraditi 5 kolekcij, in sicer:

1. nagrada: Jure BRGLEZ, 2. f (MOEBISOV TRAK in RAKUN)

Avtor je v kolekciji desetih slik izvirno prikazal, da je lahko fotografija še kaj več kot samo posnetek. Posnetki so narejeni z istega mesta v izbranem naravnem okolju; vsebino fotografije nato gradi na prizorih, ki jih povezujeta dve osebi. Za nameček so vse fotografije v kolekciji med seboj povezane z dodatki na podlagah in s postavitvijo fotografije nanjo, s čimer upraviči poimenovanje kolekcije.

2. nagrada: Sara PEŠEC, 3. b (ZRCALO)

Kolekcijo sestavljajo tri fotografije, ki so posnete tako, da njihov odsev v vodi predstavlja zrcalno podobo realnega sveta. Omenjeni način sicer fotografi pogosto uporabljajo, vendar v tem primeru dvigne kvaliteto ustrezno izbran motiv in upoštevanje pravil dobrega posnetka.

Prav tako 2. nagrado prejme Griša ČERNE, 2. b za kolekcijo z naslovom HARMONIJA.

Griša je v črno-beli tehniki posnel kar deset motivov iz sveta glasbe, predvsem detajle posameznih instrumentov. Pomenljivo je dejstvo, da je pri tem izbral tudi ustrezna ozadja in tako povečal razgibanost fotografije.

3. nagrada: Eva BABIČ, 4. b (FELIKS)

Avtorica na petih posnetkih predstavlja postopno približevanje gladini morja. Vsebina kolekcije je izvirna, dobro domišljena, le nekatere posnetke bi morala vsebinsko bolj dodelati.

Tudi tukaj je komisija dodelila še eno 3. nagrado, in sicer Daši SVETEL, 2. e za kolekcijo RAZVEJANO.

V kolekciji treh posnetkov je avtorica predstavila nekaj objektov iz narave in sveta tehnike, pri katerih je dobro izpostavila njihovo prostorsko razvejanost, kot je sama poimenovala kolekcijo.

GLASBA

Pohvala: šifra 1309993 - Luka BANOVIĆ, 2. c (GOZDNA ZGODBA)

Edini prispevek letošnjega natečaja za glasbo kompozicija za klarinet in klavir z naslovom Gozdna zgodba si zasluži prav posebno pohvalo. Večdelna skladba nam postreže s celotno paleto melodičnih razpoloženj. Začetna lirična melodija, ki nam s klarinetom slika gozdno milino, se v variacijah z vmesnimi ritmičnimi pasažami spremeni v vihravo in besnečo, nato pa se v vmesnem počasnem delu vrne v začetno melanholijo. Skladbo zaključi virtuozna pasaža klarineta, ki nas ponovno postavi nazaj v realno življenje, saj, kot pravi sam avtor, »skladba ponazarja življenje, v katerem prežijo mnoge nevarnosti, a le izhod v naravo, če ji znamo prisluhniti, nas popolnoma sprosti.«

Čestitam in želim še veliko glasbenega navdiha!

Viljem Babič

POUSTVARJALNA DEJAVNOST

Letos smo že drugič razpisali tudi natečaj za scenarij proslave, naredili avdicijo za nastopajoče, a se kljub izjemnim talentom in dejavnostim niste odzvali, naj bo to poziv za naslednje leto.

Letošnjemu organizacijskemu odboru za proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku Nini RAJIĆ KRANJAC, MM2, Vidu HAJNŠKU, 4. d, Sari OZVALDIČ, MM2, Janji FERENC, 4. d, Pii JERMAN, 4. d pa izrekamo pohvalo za poustvarjalno dejavnost. Predsednica Komisije za Prešernov natečaj: Alenka Miklavc, prof.